Projekt Vzpostavitev varnih točk in virtualnih rešitev za opolnomočenje žrtev nasilja, otrok in mladostnikov – COVID-19 busters safe spots (»Na varnem si«) je enoletni projekt, ki ga izvaja Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES). Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad (www.eu-skladi.si). Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, 9.1 prednostne naložbe »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, 9.1.3 specifičnega cilja »Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju«. Skupna predvidena vrednost projekta in sofinanciranja znaša 130.200,00 EUR.

Zaradi ukrepov in posledic epidemije COVID-19 – omejitve gibanja, zapovedana izolacija in karantena – prihaja tudi do poslabšanja ekonomskega položaja prebivalstva, ki posledično vodi do izgube ali nezmožnosti pridobitve zaposlitve, zmanjšanja učinkovitosti pri delu na daljavo in povečevanja stisk med različnimi deli prebivalstva. Vse to še posebej vpliva na že prej obstoječe dinamike znotraj družine, partnerskih odnosov in na delovnem mestu ter na povečanje psihofizičnega nasilja v družini, partnerskih odnosih, delovnem mestu, izobraževalnih institucijah ter na družbenih omrežjih in na hude psihosocialne stiske žrtev nasilja, še posebej pri mladih in (mladih) ženskah, ki so epidemijo že tako dočakali v neenakem položaju. Še posebej pa so bile (tudi) v času epidemije COVID-19 nasilju v družini izpostavljene ženske, pri čemer se je po podatkih Policije nasilje povečalo za 20 %. Ustanove za pomoč in podporo žrtvam nasilja so v tem času težje dostopne ali nedostopne, žrtve nasilja pa praviloma nimajo možnosti spremembe okolja, da bi lahko varno in brez dodatnega ogrožanja njihovega položaja dostopale do pomoči in podpore, ki smo jim jo kot družba dolžni zagotoviti.

Raziskava Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti, ki jo je IPES izvedel v letu 2020, je na reprezentativnem vzorcu 700 rešenih anket razkrila ključne, že prej obstoječe neenakosti, ki imajo na preživljanje epidemije in njene posledice na različne skupine pomemben učinek. Ugotovljeno je bilo, da 65 % anketiranih meni, da je karantena povzročila porast nasilja v partnerskih odnosih ter da je vsaka deveta anketirana oseba v času karantene doživela vsaj eno obliko nasilja. Še najbolj skrb vzbujajoče je, da 85 % anketiranih o svojih stiskah ni spregovorilo z nikomer. Izsledki omenjene raziskave so prikazali praktične posledice zapiranja, različna vzdušja, ki v karantenah vladajo v domovih, na porast nasilja in problematiko njegovega normaliziranja v Sloveniji ter tudi na stigmatizacijo temnejših plati življenja, ki nam onemogočajo, da v stiski poiščemo pomoč.

Posledice in ukrepi v času in po epidemiji COVID-19 vplivajo tudi na otroke in mladostnike, kažejo pa se pri njihovi materialni prikrajšanosti, pomanjkanju stika s svetom, znižanju samozavesti, samostojnosti ter širši diskriminaciji mladih, kar dodatno vpliva na razvoj psihosocialnih stisk med njimi. Mladostniki čutijo večjo socialno izključenost, šola in povezane aktivnosti predstavljajo ključni prostor za socializacijo, ki je z uvedbo učenja na daljavo minimaliziran, saj se s tem onemogoča socialna interakcija med vrstniki, izgubijo pa se mnoge oporne verige, ki v drugačnih razmerah delujejo preventivno. Ob vsem tem prihaja še do težav pri učenju na daljavo, kjer vsi nimajo enake podpore, kar bistveno vpliva na kakovost izobrazbe in njihovo izkušnjo šolanja.

Ker menimo, da predstavlja združevanje klasičnih pristopov nudenja psihosocialne pomoči z možnostmi, ki jih nudijo sodobne komunikacijske tehnologije, priložnost za učinkovito reševanje problemov ter zadoščanje potreb ciljnih skupin, ki se jih loteva projekt, smo zasnovali celostni kombinirani pristop, ki vključuje:Mi