Nasilje v družini, ki v 90 % primerov v praksi pomeni nasilje moškega nad žensko, že stoletja ostaja družben problem globalnih razsežnosti. Zaradi neenakega položaja, ki ga v družbi uživata spola in zaradi trdovratnosti obstoja spolnih stereotipov, patriarhalnih vrednot in moške dominance, je v naši skupnosti še vedno močno prisotno prepričanje, da je ženske (in otroke) dovoljeno s silo in močjo disciplinirati oziroma se nad njimi izživljati. Nasilja v družini namreč ne smemo zamenjevati za konflikt, ki je normalen del vsakega odnosa, ampak gre pri nasilju za zlorabo (nad)moči in nadvlado ene osebe nad drugo. Če smo v konfliktu in njegovem razreševanju udeleženi kot enakovredni posamezniki in posameznice, je pri nasilju razmerje moči udeleženih popolnoma drugačno.
Nasilje v družini je v naši družbi zelo razširjeno, a ostaja skrito za zaprtimi vrati domov. V Sloveniji je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela vsaj eno izmed oblik nasilja. Izkušnjo z nasiljem v družini ima 75 % prebivalcev in prebivalk Slovenije, polovica žensk v naši državi je žrtev psihičnega nasilja, vsaka sedma ženska je posiljena, vsak peti otrok je žrtev spolnega nasilja, vsak sedmi celo dveh oblik spolnega nasilja, vsi pa so v največji nevarnosti tam, kjer bi morali biti najbolj varni – doma.
Nasilje v družini je v Sloveniji od leta 2008 opredeljeno kot kaznivo dejanje, pri čemer Kazenski zakonik navaja več različnih ravnanj kot so: grdo ravnanje, pretepanje, ponižujoče ravnanje, grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo, preganjanje iz skupnega prebivališča in omejevanje svobode gibanja, zalezovanje, prisiljevanje k delu ali opuščanju dela ali spravljanje v podrejen položaj.
Nihče od nas si nasilja ne zasluži in nihče od nas ne sme biti primoran svojega življenja prilagajati strahu pred tistim, ki nad njim izvaja nasilje. Če ste žrtev nasilja, lahko na policijo zoper storilca nasilja (ki je lahko tudi katerikoli član vaše družine) podate anonimno prijavo.
Če ste nasilju priča – če ga vidite, slišite ali bežno opazite, je nujno, da pogleda ne umaknete stran, ampak da na videno in slišano reagirate. Zavedajte se svoje družbene odgovornosti pri preprečevanju tovrstnega nasilja in moči, da pomagate tako žrtvam kot celotni skupnosti, ki bo nekoč v prihodnje lahko živela v okoliščinah ničelne tolerance do nasilja.
Na spodnji povezavi je dostopno okence za anonimno prijavo nasilja, ki bo poslana policiji, slednja pa bo po preučitvi prijave ustrezno ukrepala. Ker je prijava anonimna, vaši kontaktni podatki niso potrebni, če pa želite, jih lahko dopišete. Pomembno je, da v prijavi navedete čim več podatkov: kdo izvaja nasilja, kdo je žrtev nasilja (ime in priimek, naslov), za kakšno obliko nasilja gre in podobno. Samo tako lahko policija žrtev identificira in ukrepa.
Če doživljate nasilje ali ste nasilju priča, se lahko obrnete tudi na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 00. To je priporočljivo še posebej, kadar gre za neposredno ogroženost žrtve in je potrebna nujna intervencija.
